Matjaž Cotič je znan vrhunski chef, ki s sinom Matijo razveseljuje obiskovalce v svoji restavraciji na Kokoški na Krasu. Gre za znamenito planinsko kočo tik ob slovensko-italijanski meji, ki planince navdušuje z okusnimi tradicionalnimi in sezonskimi jedmi. Pomembna sestavina njegovih mojstrovin pa so mleko in mlečni izdelki iz lokalnega okolja.

Lokalna živila pričarajo občutek domačnosti

Izbira lokalnih izdelkov ni pomembna le zaradi same kakovosti ter izkazovanja podpore lokalnim pridelovalcem in predelovalcem, temveč tudi znatno vpliva na okus končne jedi. Sveže mleko lokalnega izvora je polnega in bogatega okusa. Mlekarska panoga ima izjemen pomen za ljudi, podeželje in gospodarstvo. V gastronomiji imajo lokalno mleko in mlečni izdelki zato pomembno mesto predvsem pri kuharskih mojstrih, ki jim je lokalna pridelava pomemben kriterij pri izbiri sestavin.

»V naši kuhinji prisegamo na izdelke okoliških pridelovalcev mleka in lokalnih proizvajalcev mlečnih izdelkov. Njihova dodana vrednost je, da so mleko in izdelki sveži, visoke kakovosti  in imajo okus, ki pričara občutek domačnosti,« pojasnjuje Matjaž Cotič.

Gostje cenijo kakovostne jedi iz lokalnih sestavin

Ljudje se vedno bolj zavedamo prednosti lokalne hrane, cenimo izdelke z znanim izvorom ter okolju prijazno pridelavo. Tega trenda se zavedajo tudi gostinci, ki ponudbo jedi v svojih restavracijah prilagajajo željam potrošnikov.

Za našega sogovornika je takšno prilagajanje samoumevno. Hkrati tudi sam od nekdaj prisega na sezonsko in lokalno hrano. Opaža, da gostje čedalje bolj povprašujejo po lokalnih sestavinah ali tradicionalnih jedeh: »Nekateri gostje sprašujejo celo po kraju pridelave ali imenu proizvajalca. Z zadovoljstvom opažam, da naši gostje zanjo ceniti domač izdelek. Lahko bi rekel, da so bolj osredotočeni na višjo kakovost kot ceno jedi. Sam si prizadevam, da krožnik čim večkrat bogatijo lokalna sezonska živila.«

Z uporabo lokalnih živil, kot so denimo mleko in mlečni izdelki, ima gostinski sektor veliko vlogo pri osveščanju o pomembnosti lokalne samooskrbe in spodbujanju uživanja lokalne hrane. Takšna hrana je sveža, saj je pot od pridelovalca oziroma proizvajalca do uporabnika praviloma krajša, krajši je tudi čas skladiščenja v primerjavi z živili iz tujine. Zaradi uvoza cenejših živil vprašljive kakovosti sta nenehno spodbujanje uporabe lokalnih živil in promocija lokalne hrane nujna tako v gostinstvu kot na splošno med potrošniki, ocenjuje sogovornik.

Odgovor na želje potrošnikov so inovativni mlečni izdelki

Mleko, siri, skuta, smetana … paleta mlečnih izdelkov lokalne pridelave pri lokalnih ponudnikih in na policah trgovin je široka. Pridelovalci lokalnega mleka in mlekarne, ki proizvajajo raznolike mlečne izdelke in z njimi oskrbujejo potrošnike in gostinski sektor, so pozorni tudi na sodobne trende v mlekarski panogi. Posluh za želje potrošnikov se kaže v inovativnih mlečnih izdelkih, denimo takšnih, ki so brez laktoze. Takšni izdelki si vedno bolj utirajo pot tudi v ponudbo restavracij.

Veste, kako shranjevati mlečne izdelke?

Široka uporaba mleka in mlečnih izdelkov pomeni, da jih pogosto hranimo v hladilniku. Se vam je že kdaj zgodilo, da ste na kruh namazali maslo, vanj veselo ugriznili, potem pa ugotovili, da z okusom nekaj ni v redu? Mleko in mlečni izdelki so živila, ki se ob napačnem shranjevanju lahko hitro pokvarijo in posledično uničijo pripravljeno jed.

Pomembno je, da vse mlečne izdelke hranimo v hladilniku  oziroma hladnem prostoru pri temperaturi do 5 stopinj Celzija. Da zagotovimo najprimernejšo temperaturo za shranjevanje uporabimo srednje police v hladilniku. Maslo je živilo, ki se zelo hitro navzame vonja, zato ga vedno hranimo v ovoju ali posodici. Tudi smetano, namaze in jogurte je priporočljivo pokriti s folijo. Sir, ki lahko ob prisotnosti vlage splesni, pa shranjujemo v posodicah. Tudi trajno mleko moramo po odprtju vedno pospraviti v hladilnik. Z upoštevanjem omenjenih nasvetov bodo naši mlečni izdelki sveži dlje časa.

Mleko in mlečni izdelki so torej naših pogosti spremljevalci v kuhinji. Kot pravi vrhunski chef Matjaž Cotič, jih uporabljamo za pripravo omak, krem, sladoledov, tort, juh in drugih slanih in sladkih jedi. Sam najraje uživa v skutnih štrukljih iz albuminske skute, ki vsebuje velik delež mlečnih beljakovin, kot sta albumin in globulin. Skuta, albuminska skuta in sirotka so med najboljšimi viri živalskih beljakovin, vsebujejo pa tudi nekaj maščob. Ti mlečni izdelki so, kot pravi sogovornik, odlična živila kot del prehrane športno aktivnih ljudi.

Kateri mlečni izdelek si pa vi najraje privoščite? Uživajte v svoji jedi, pred tem pa z izbiro mleka in mlečnih izdelkov naredite nekaj obče dobrega – izberite lokalno!

Za spodbujanje uživanja lokalnega mleka in mlečnih izdelkov slovenski pridelovalci in predelovalci mleka v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvajajo promocijsko kampanjo s sloganom »Najboljše imamo doma«. Kampanja pod okriljem nacionalnega projekta »Naša super hrana« je namenjena osveščanju, da imamo v Sloveniji kakovostno ponudbo mleka in mlečnih izdelkov. Potrošniki na trgovskih policah najdejo izdelke z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, ki je jamstvo za višjo kakovost, slovensko pridelavo in predelavo ter dodatno neodvisno kontrolo.

Poseganje po izdelkih z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« pomeni podporo slovenskim pridelovalcem in slovenski prehrambni industriji. Naj bo slogan kampanje »Najboljše imamo doma« vodilo pri naših nakupih.

Naročnik objave: MKGP RS

Raziskovalci iz EF UL so izsledke raziskave predstavili v članku objavljenem v International Journal of Information Management, ki je bil izbran kot eden izmed najvidnejših raziskovalnih dosežkov s področja interdisciplinarnih ved "Odlični v znanosti 2021"

Pametna mesta prihodnosti

Ker se v številnih krajih soočamo z velikimi spremembami in izzivi, ki izhajajo iz globalnih premikov v okolju, hitre urbanizacije in staranja infrastrukture ter na drugi strani z digitalizacijo na vseh področjih, se pojavljajo nove priložnosti tako za posameznike kot mesta in oblikovanje tako imenovanega koncepta pametnih mest.

Kot pravijo raziskovalci “v zadnjem času predvsem pametna mobilnost, vključno z avtonomnimi vozili, predstavlja enega izmed pomembnejših elementov razvoja pametnih mest. Razvoj avtonomnih vozil ni povezan le s tehničnim razvojem, ampak hkrati spreminja tudi navade ljudi in poslovne modele podjetij.”

Strah pred avtonomnimi vozili?

V prispevku so se avtorji osredotočali na “odnos do sodobnih tehnologij, morebitne osebne koristi, ki so povezane s časovnimi prihranki ali pa skrbjo do okolja, dojemanje racionalnosti, varnosti in zaščite ter različnih ovir kot ključnih dejavnikov pri privzemanju avtonomnih vozil.”

Raziskava je potrdila, da imajo dejavniki kot so strah pred tehnologijo in nedorečenost pravnih okvirjev pomemben negativen vpliv na odnos do avtonomnih vozil. Ste presenečeni? Več podrobnosti raziskave in izsledkov preberite tule.