Bolonjski sistem
Bolonjski študij oziroma bolonjski sistem je nov način in pristop k študiju, ki so ga vse slovenske fakultete in visoke šole uvedle najkasneje s študijskim letom 2009/2010. Študij temelji na problemsko usmerjenem poučevanju (praktični uporabi znanja), sprotnem študiju in posledično hitrejšemu dokončanju študija. Študentom daje možnost izbiranja različnih izbirnih predmetov in usmeritev. Omogoča oblikovanje enotnega evropskega visokošolskega prostora, ki bo vsem evropskim študentom ponudil nove možnosti izobraževanja doma in v tujini.
Glavne značilnosti in cilji bolonjskega sistema:
- vzpostavitev primerljivih in preglednih študijskih programov in stopenj
- vzpostavitev enotnega kreditnega sistema ECTS
- spodbujanje mobilnosti študentov: prehodi med študijskimi področji, študij v tujini,...
Stopnje izobrazbe po bolonjskem sistemu:
Prva stopnja
- Visokošolski strokovni in univerzitetni študijski programi,
- trajajo 3 ali 4 leta in se končajo z diplomo,
- pridobljeni naziv: diplomant oziroma diplomantka.
Druga stopnja
- Magistrski in enoviti magistrski študijski programi,
- trajajo 1 ali 2 leti (v navezi s 1. stopnjo: 3+2 ali 4+1) in se končajo z magisterijem,
- pridobljeni naziv: magister oziroma magistrica stroke.
Tretja stopnja
- Doktorski študijski programi,
- trajajo 3 leta in se zaključijo z doktoratom,
- pridobljeni naziv: doktor znanosti.
Kreditni sistem ECTS
ECTS (European Credit Transfer System) je sistem dodeljevanja in prenašanja akademskih kreditnih točk. Njegov namen je tudi olajšati akademsko priznavanje opravljenih akademskih obveznosti študentov med partnerskimi ustanovami v Evropi s pomočjo učinkovitih in splošno uporabnih mehanizmov
Glavne lastnosti so:
- Eno študijsko leto na vseh stopnjah je ovrednoteno s 60 kreditnimi točkami.
- Vsak študijski predmet je ovrednoten z določenim številom kreditnih točk.
- En kredit povprečno pomeni 30 ur študentovega dela - udeležba na predavanjih, vaje, samostojno učenje,...
- Prva bolonjska stopnja obsega 180-240 kreditov, druga 90-120, tretja stopnja pa kreditov nima.
Ocenjevalna lestvica ECTS
Rezultati izpitov in ocenjevanja so izraženi z ocenami, načini ocenjevanja pa se od države do države v Evropi razlikujejo. Ocenjevalna lestvica ECTS prinaša enotno ocenjevanje in primerjavo rezultatov z dogovorjenim pretvarjanjem ocen iz različnih načinov ocenjavanja.
| Ocena ECTS | Ocena v Sloveniji | Opis |
|---|---|---|
| A | 10 | ODLIČNO: nadpovprečno uspešno izpolnjena obveznost z manjšimi, skoraj zanemarljivimi napakami |
| B | 9 | ZELO DOBRO: nadpovprečno uspešno izpolnjena obveznost z nekaj napakami |
| C | 8 | DOBRO: dobro izpolnjena obveznost, vendar z nekaj pomembnejšimi napakami |
| D | 7 | ZADOVOLJIVO: zadovoljivo izpolnjena obveznost, vendar z nekaj pomankljivostmi |
| E | 6 | ZADOSTNO: izpolnitev obveznosti zadovoljuje le minimalne kriterije |
| FX | 5 | NEZADOSTNO: potrebno je opraviti še določene obveznosti |
| F | 1-4 | NEZADOSTNO: zahteva se poglobljen in temljit nadaljnji študij |
Ocenjevalne lestvice za ostale evropske države
Primerjava študijskih programov pred Bolonjsko reformo in po njej
| Študijski program pred prenovo | Raven | Študijski program po prenovi |
|---|---|---|
| višješolski programi (do 1994) višješolski strokovni programi |
6/1 | |
| visokošolski strokovni študijski programi | 6/2 | visokošolski študijski programi (1. stopnja) univerzitetni programi (1. stopnja) |
| specializacija po visokošolskih študijskih programih univerzitetni študijski programi |
7 | magistrski študijski programi (magisterij stroke, 2. stopnja) |
| specializacija po univerzitetnih študijskih programih študijski programi za pridobitev magisterija znanosti ali umetnosti |
8/1 | |
| doktorski študijski programi | 8/2 | doktorski študijski programi (3. stopnja) |