Psihosocialno svetovanje (Ljubljana) B2-MAG
Vrsta in trajanje študija: IZREDNI študij
(2 leti)
ECTS kreditnih točk: 120 KT za celotni študij
Pridobljen naziv: Magister psihosocialnega svetovanja
Kraj izvajanja: Ljubljana
O študijskem programu
Splošni cilj podiplomskega programa Psihosocialno svetovanje je profesionalna kompetentnost kandidatov na interdisciplinarnem področju pomoči ljudem v različnih življenjskih krizah, ki obsega tako usposobljenost za izvajanje kot tudi raziskovanje psihosocialne pomoči, da se bodo lahko po drugi stopnji vključili v psihosocialno pomoč v socialnem varstvu, šolstvu, zdravstvu, v programih psihosocialne rehabilitacije, penologije oz. povsod, kjer se nudijo razne oblike psihosocialne pomoči, pa tudi gospodarstvu, v javnih, privatnih ali v nevladnih organizacijah.
Program je zasnovan izrazito interdisciplinarno. Študentje osvojijo poglobljena znanja iz različnih družboslovnih, humanističnih in zdravstvenih ved (npr. psihoterapije, socialnega dela, psihologije, medicine, sociologije, filozofije), v manjši meri in v obsegu, kot je potrebno za oblikovanje širokega in uporabnega strokovnega profila, pa tudi iz področja prava.
Precej pozornosti, predvsem v okviru metodoloških predmetov, je namenjeno tudi potrebnim znanjem iz področja statistike.
Vpisni pogoji
- kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznega strokovnega področja in dosegel najmanj 180 kreditnih točk po ECTS skladno s prvo alinejo 38. a člena Zakona o visokem šolstvu (po bolonjskem sistemu). Kot ustrezno strokovno področje se upoštevajo diplomanti s področja 0313 po klasifikaciji KLASIUS-P-16*, pri čemer je lahko omenjena diploma dodiplomskega študija pridobljena doma ali v tujini.
- kdor je končal ustrezen študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznega strokovnega področja, sprejet pred 11. 6. 2004 (pred bolonjskim sistemom). Kot ustrezno strokovno področje se upoštevajo diplomanti s področja 0313 po klasifikaciji KLASIUS-P-16 *, pri čemer je lahko omenjena diploma dodiplomskega študija pridobljena doma ali v tujini.
- kdor je končal enakovredne študijske programe, navedene v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij, če opravi dodatne študijske obveznosti skladno z 2. alinejo 38. a člena Zakona o visokem šolstvu po naslednjih pravilih: kdor ima zaključen dodiplomski študijski program po KLASIUS–P-16 klasifikaciji 092 SOCIALNA VARNOST, 003-OSEBNE SPRETNOSTI IN OSEBNOSTNI RAZVOJ, 1014 ŠPORT in 0114 IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV S PREDMETNO SPECILIZACIJO – študijski programi s področja športa oz. športne vzgoje), mora opraviti naslednje obveznosti: izpit pri predmetih Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja in Psihopatologija; kdor ima zaključen dodiplomski študijski program po KLASIUS–P16 klasifikaciji 031 DRUŽBENE VEDE IN VEDENJSKE ZNANOSTI (razen 0313 - psihologija, 0311- ekonomija), mora opraviti naslednje obveznosti: izpit pri predmetih Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja, Psihopatologija in Razvojna psihologija; kdor ima zaključen dodiplomski študijski program po KLASIUS–P-16 klasifikaciji 01 IZOBRAŽEVALNE ZNANOSTI IN IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV (razen 0114 – izobraževanje učiteljev s predmetno specializacijo – študijski programi s področja športa oz. športne vzgoje), mora opraviti naslednje obveznosti: izpit pri predmetih Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja, Psihopatologija, Sociologija socialne politike; kdor ima zaključen dodiplomski študijski program po KLASIUS–P-16 klasifikaciji 090 Zdravstvo in socialna varnost podrobneje neopredeljeno, 091 Zdravstvo, 098 Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno zdravstvo in socialna varnost, 099 Zdravstvo in socialna varnost, drugo, mora opraviti naslednje obveznosti: izpit pri predmetih Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja, Splošna psihologija 2, Sociologija socialne politike in Razvojna psihologija; kdor ima zaključen kateri od ostalih dodiplomskih študijskih programov, ki niso opredeljeni zgoraj, mora opraviti naslednje obveznosti: izpit pri predmetih Osnove kognitivno vedenjskega svetovanja, Splošna psihologija 1, Sociologija socialne politike, Psihopatologija in Razvojna psihologija.
- kandidat za vpis v prvi letnik magistrskega programa Psihosocialno svetovanje, ki je zaključil del študijskega programa Psihosocialna pomoč (VS), imenovanega »Psihoterapevtska propedevtika«, ali enakovreden študijski program oziroma del študijskega programa, se lahko vpiše v prvi letnik brez opravljanja dodatnih študijskih obveznosti.
Šolnina
Za izredni študij, posamezni letnik: 3.200€
Študijske smeri
V okviru študija je ob upoštevanju izraženega zanimanja omogočena izbira med različnimi psihoterapevtskimi pristopi: logoterapija, realitetna terapija, kognitivno-vedenjska terapija,...
Podatki o vpisu
Psihosocialno svetovanje (Ljubljana) (B2-MAG, izredni)
| Št. leto | Rok | Razpis | Prijave | Sprejeti | Omejitev |
|---|---|---|---|---|---|
| 2026/27 | 1 | 30 | / | / | |
| 2025/26 | 1 | 30 | / | / | |
| 2024/25 | 1 | 30 | / | / | |
| 2023/24 | 1 | 30 | / | / | |
| 2022/23 | 1 | 30 | / | / | |
| 2021/22 | 1 | 30 | / | / | |
| 2020/21 | 1 | 30 | / | / | |
| 2019/20 | 1 | 30 | / | / | |
| 2018/19 | 1 | 30 | / | / | |
| 2017/18 | 1 | 30 | / | / | |
| 2016/17 | 1 | 30 | / | / | |
| Prikaži starejše | |||||
Legenda
- Št. leto - študijsko leto na katerega se nanaša podatek
- Razpis - število prostih mest za vpis v 1. letnik študijskega programa
- Prijave - število prejetih prijav za določen študijski program kot 1. želja v določenem roku
- Sprejeti - število sprejetih za določen študijski program v določenem prijavnem roku
- Omejitev - minimalno število točk, potrebnih za vpis v 1. letnik v določenem prijavnem roku
- Znak / - ni podatka ali podatek še ni znan