Gradivo: Stroški z vidika spreminjanja poslovanja

ŠOLSKI CENTER VELENJE

PROGRAM VIŠJEŠOLSKEGA ŠTUDIJA

RUDARSTVO IN GEOTEHNOLOGIJA

EKONOMIKA PODJETJA

STROŠKI Z VIDIKA SPREMINJANJA POSLOVANJA

PRIPRAVIL : E. B.

PREDAVATELJICA : M. Z.

OKTOBER 2000

VSEBINA

1.

Osnovni koncept stroškov

1.1. Pojmovanje stroškov

1.2. Koncept celotnih stroškov

1.2.1.

Celotni fiksni stroški

1.2.2.

Celotni variabilni stroški

1.2.3.

Celotni skupni stroški

1.3.

Koncept povprečnih stroškov ali stroškov na enoto outputa

1.1.1.

Vrste povprečnih stroškov

1.1.2.

Povprečni fiksni stroški

1.1.3.

Povprečni variabilni stroški

1.1.4.

Povprečni skupni stroški

1.1.5.

Mejni stroški

2.

Podrobnejši prikaz posameznih vrst stroškov

2.1.

Uvod

2.2.

Fiksni stroški

2.3.

Variabilni stroški

2.3.1.

Vrste variabilnih stroškov

2.3.2.

Proporcionalni variabilni stroški

2.3.3.

Progresivno variabilni stroški

2.3.4.

Degresivno variabilni stroški

2.3.5.

Skupni variabilni stroški

2.4.

Skupni stroški

3.

Praktični vidiki preučevanja stroškov

3.1

Pomen obvladovanja stroškov

4.

Analiza praga pokritja

4.1.

Uporabnost analize

4.2.

Izračun praga pokritja

4.3.

Izračun ciljnega dobička

5. Vprašanja in naloge

2

1.

Osnovni koncept stroškov

1.1.

Pojmovanje stroškov

Osnovna opredelitev stroškov : stroški so cenovno

izraženi potroški prvin poslovnega procesa.

Ugotovimo jih tako, da potroške prvin poslovnega procesa, torej potroške fiksnega in variabilnega inputa,

pomnožimo s ceno za enoto tega potroška.

Kaj pa je potrošek? Kot že ime daje vedeti, je potrošek povezan s trošenjem in sicer s trošenjem posameznih prvin

poslovnega procesa ali proizvodnih virov v njihovi naravni obliki. Delovna sredstva, kot so stroji, oprema, se trošijo,

ker se med delom obrabljajo. Se tudi fizično starajo ali pa se starajo zaradi ekonomskih razlogov. Delavci trošijo

svojo psihofizično energijo, surovine ali energija se v procesu proizvodnje prav tako potrošijo, ...

Potroške ugotovimo tako, da z določeno mersko enoto izmerimo ali ocenimo količino potrošenega proizvodnega vira

(strojne ure, število prevoženih kilometrov, število porabljenih kilovatnih ur, ipd.). Kadar govorimo o potroških torej

ne govorimo o cenah in ne o drugih denarno izraženih vrednostih s katerimi se srečamo pri stroških, izdatkih in

odhodkih.

1.2.

Koncept celotnih stroškov

1.2.1.

Celotni fiksni stroški

Če želimo ugotoviti, kakšna je kratkoročna stroškovna struktura podjetja, moramo spoznati njegove stroške. To

pomeni, da moramo preučiti celotne fiksne stroške (CFS), celotne variabilne stroške(CVS) in celotne skupne

stroške(CS).

Fiksne stroške povzročajo fiksni inputi, s katerimi razpolaga podjetje. To so stroški, ki se ne spreminjajo tako dolgo,

dokler se ne spremeni obseg trošenja fiksnih inputov. Zato so fiksni stroški odvisni od:

♦

količine fiksnih inputov (potroški fiksnega inputa)

♦

cene, ki smo jo morali plačati za uporabo teh inputov.

Primeri za fiksne stroške so predvsem

amortizacija, obresti za izposojen denar, najemnine, stroški kapitala,

zavarovalne premije, določene vrste davkov, kot recimo davek na premoženje, plače vodilnih delavcev, ipd.

Fiksni stroški torej predstavljajo tržno vrednost fiksnih inputov. Ker kratkoročno količina fiksnih inputov ni

povezana z velikostjo outputa, to pomeni, da se

fiksni stroški ne spreminjajo glede na obseg outputa

.

Poudariti je potrebno še to,

da celotni fiksni stroški bremenijo podjetje tudi takrat, ko ne proizvaja ničesar

.

1.2.2.

Celotni variabilni stroški

Tako kot so opredeljeni fiksni stroški, lahko rečemo, da trošenje inputov, ki so variabilni, povzroča variabilne

stroške. Ti so odvisni in se spreminjajo s:

♦

količino vloženih inputov in s tem s količino outputa

♦

cenami, ki jih je treba plačati za vsako enoto variabilnega inputa.

Celotni variabilni stroški so torej vsota vseh zneskov, ki jih podjetje porabi za variabilne inpute potrebne v

proizvodnem procesu.

Primeri za variabilne stroške so predvsem

plače proizvodnih delavcev, stroški surovin, repromateriala, energije,

prevozni stroški , ipd.

3

Kadar podjetje ne proizvaja (output je enak 0), tudi ne uporablja variabilnih inputov, kar pomeni, da so celotni

variabilni stroški enaki nič. Celotni variabilni stroški naraščajo in upadajo tako, kot narašča in upada output

–

spreminjajo se v odvisnosti od proizvedenega outputa.

1.2.3.

Celotni skupni stroški

Celotni skupni stroški za določeno količino outputa so vsota celotnih fiksnih in celotnih variabilnih stroškov.

CS = CFS + CVS

Kadar je output enak nič in so zaradi netrošenja variabilnega inputa variabilni stroški enaki nič, so celotni skupni

stroški enaki celotnim fiksnim stroškom.

Kadar v podjetju opazujemo stroške takšne, kot dejansko nastajajo, kaj hitro ugotovimo, da imajo nekateri stroški

lastnosti tako fiksnih kot variabilnih stroškov

.

Taka vrsta so predvsem

stroški telefonskih storitev, stroški za

reklamo, raziskovalni in razvojni stroški, pisarniški material, davki na plače in podobno.

Za to vrsto stroškov velja, da nastajajo, ne glede na to, ali podjetje proizvaja output ali ne. V tem smislu imajo

značaj fiksnih stroškov. Ko podjetje končuje proizvodnjo, pa s tem narašča tudi ta vrsta stroškov. So odvisni

od obsega poslovanja in so torej variabilni.

1.3.

Koncept povprečnih stroškov ali stroškov na enoto outputa

1.3.1.

Vrste povprečnih stroškov

Z vidika stroškov na enoto, to je povprečnih stroškov, ločimo:

♦

povprečne fiksne stroške (PFS),

♦

povprečne variabilne stroške (PVS),

♦

povprečne skupne stroške (PS) in

♦

mejne stroške (MS).

1.3.2.

Povprečni fiksni stroški

Povprečni fiksni stroški so fiksni stroški, preračunani na enoto outputa.

CFS

PFS = Q

Ker so celotni fiksni stroški fiksen znesek, povprečni fiksni stroški padajo zvezno, tako kot narašča proizvodnja.

1.3.3.

Povprečni variabilni stroški

Povprečni variabilni stroški so celotni variabilni stroški, preračunani na enoto outputa.

CVS

PVS = Q

Povprečni variabilni stroški so v odvisnosti od tega, ali so donosi variabilnega inputa konstantni, naraščajoči ali

upadajoči, lahko:

♦

sorazmerni (donosi variabilnega inputa so konstantni),

♦

naraščajoči (donosi variabilnega inputa so upadajoči) ali

♦

upadajoči (donosi variabilnega inputa so naraščajoči).

1.3.4.

Povprečni skupni stroški

4

Povprečni skupni stroški

(ki jih imenujejo tudi

lastna cena

), so celotni skupni stroški (CFS in CVS) deljeni s

številom proizvedenih enot outputa (Q).

C S

PS = Q CS = CFS + CVS PS = PFS + PVS

Običajno ne uporabljamo izraza »povprečni skupni stroški«, temveč le »povprečni stroški«.

1.3.5.

Mejni stroški

Mejni stroški so stroški dodatne proizvedene enote outputa

. Pomenijo spremembo celotnih stroškov, ki izhaja iz

spremembe outputa v določenem časovnem obdobju. Govorimo lahko o:

♦

diskretnih mejnih stroških, ki pomenijo spremembo celotnih stroškov, ki jih lahko pripišemo spremembi ene

enote outputa in jo izračunamo

ΔCS

MS = ΔQ

♦

zveznih mejnih stroških, ki predstavljajo stopnjo spremembe celotnih stroškov, ki jo povzroči sprememba

outputa in jo izračunamo kot prvi odvod funkcije celotnih stroškov

dCS

MS = dQ

2.

Podrobnejši prikaz posameznih vrst stroškov

2.1.

Uvod

V prejšnjem poglavju je bil pojasnjen koncept stroškov, v tem pa bo s pomočjo grafov in tabel predstavljeno, kako se

ti stroški obnašajo.

Fiksni stroški vselej nastanejo kot celota

, katere povprečno vrednost ugotovimo tako, da vrednost te celote delimo

s številom enot outputa. V nasprotju s tem pa

variabilni stroški nastajajo najprej kot povprečje

, s pomočjo

katerega ugotavljamo, kolikšen je njihov celotni znesek. Zato velja, da kadar rečemo fiksni strošek, praviloma

mislimo celotni fiksni strošek, kadar pa pravimo variabilni strošek, imamo praviloma v mislih povprečni variabilni

strošek.

V nadaljevanju bodo prikazane naslednje vrste stroškov:

a)

absolutno fiksni – celotni in povprečni (neomejeno stalni stroški)

b)

relativno fiksni – celotni in povprečni (omejeno stalni stroški)

c)

proporcionalno variabilni – povprečni in celotni (sorazmerno spremenljivi stroški)

d)

degresivno variabilni – povprečni in celotni (nazadujoči spremenljivi stroški)

e)

progresivno variabilni – povprečni in celotni (napredujoči spremenljivi stroški)

f)

skupni stroški – celotni in povprečni

2.2.

Fiksni stroški

Kot že vemo, so fiksni stroški tisti, ki jih povzroča fiksni input.

Dokler se cena fiksnega inputa in količina le-tega

ne spremenita, ostajajo stroški enaki

. Poznamo dve osnovni vrsti fiksnih stroškov:

♦

neomejeno stalne ali absolutno fiksne stroške

♦

omejeno stalne ali relativno fiksne stroške.

Absolutni ali neomejeni fiksni stroški ostajajo kot celota vedno enaki

.

5

Obseg proiz.

Celotni fiksni stro.

Povpr. fiksni stro.

Q

CFS

PFS = (CFS/Q)

(kos)

(SIT)

(SIT)

0

8.000

-

100

8.000

80

200

8.000

40

300

8.000

27

400

8.000

20

500

8.000

16

Praktični primer za to vrsto stroškov so:

♦

stroški amortizacije, kadar jo obračunavamo po časovnem načinu

♦

različne vrste najemnin

♦

zavarovalne premije

♦

nekatere vrste davkov in prispevkov

♦

plače nekaterih delavcev (vodilni)

♦

drugi podobni stroški.

Z vidika uspešnosti poslovanja podjetja nas fiksni stroški silijo, da podjetje povečuje proizvodnjo tako dolgo,

dokler ne dosega meja svojih kapacitet.

Druga vrsta fiksnih stroškov so omejeno stalni ali

relativno fiksni stroški.

Pri njih gre za nekoliko bolj dolgoročno

gledanje na fiksne stroške.

Obseg proiz.

Celotni fiksni stro.

Povpr. fiksni stro.

Q

CFS

PFS = (CFS/Q)

(kos)

(SIT)

(SIT)

0

10.000

100

10.000

100

200

10.000

50

201

12.000

59,7

300

12.000

40

400

12.000

30

401

15.000

37,4

500

15.000

30

600

15.000

25

6

POVPREČNI ABSOLUTNO FIKSNI STROŠKI

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

0

100

200

300

400

Količina outputa

S

t

r

o

š

k

i

CELOTNI ABSOLUTNO FIKSNI STROŠKI

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

9.000

0

100

200

300

400

500

Količina outputa

S

t

r

o

š

k

i

POVPREČNI RELATIVNO FIKSNI STROŠKI

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

100

200

201

300

400

401

500

600

Količina outputa

S

t

r

o

š

k

i

CELOTNI RELATIVNO FIKSNI STROŠKI

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

16.000

0

100

200

201

300

400

401

500

600

Količina outputa

S

t

r

o

š

k

i

Praktični primer takih stroškov najdemo takrat, kadar povečamo določene fiksne inpute

. Podjetje nakupi nove

stroje, za katere mora obračunati amortizacijo, ki je strošek, vzame v najem nove poslovne prostore, za katere mora

plačati najemnino, in podobno.

V zvezi s temi stroški sta pomembni dve značilnosti in sicer:

1.

remanentnost ali vztrajnost fiksnih stroškov in

2.

jalovost ali neizkoriščenost stroškov.

Remanentnost ali vztrajnost

fiksnih stroškov

(nezmožnost takojšnjega zmanjšanja fiksnih stroškov, ko se zmanjša

obseg outputa)

nas opozarja, da je treba ob povečevanju kapacitet vnaprej dolgoročno predvidevati tudi možno

prodajo. Če nabavljamo dodatne fiksne inpute in jih vključujemo v proizvodnjo zato,da bi povečevali proizvodnjo in

je ta proizvodnja tudi krita s prodajo, potem bodo fiksni stroški upadali in s tem povečali učinkovitost poslovanja.

Ker dodatno investiranih kapacitet ne moremo takoj odprodati, ti stroški bremenijo manjšo količino izdelkov, zaradi

česar so povprečni stroški višji.

Tisti del stroškov, ki preveč obremenjuje realizirano proizvodnjo, običajno imenujemo

neizkoriščeni

oziroma

jalovi

fiksni stroški

(povzročajo jih neizkoriščeni fiksni inputi).

Remanentnost in jalovost stroškov sta pomembni značilnosti iz tega vidika, ker nas opozarjata, kako je za podjetje

pomembno, da vnaprej predvidi, kolikšen obseg prodaje bo v prihodnjem obdobju zagotovilo, tako da bi lahko vse

fiksne inpute maksimalno izkoriščalo

.

2.3.

Variabilni stroški

2.3.1.

Vrste variabilnih stroškov

Če so fiksni stroški posledica trošenja fiksnega inputa, potem so variabilni stroški tisti, ki nastanejo zaradi trošenja

variabilnih inputov. Kot vemo, so donosi variabilnega inputa različni, v tej zvezi pa so različni tudi variabilni

stroški:

♦

konstantni donosi variabilnega inputa povzročajo proporcionalno variabilne stroške

♦

naraščajoči donosi variabilnega inputa povzročajo degresivno variabilne stroške

♦

upadajoči donosi variabilnega inputa povzročajo progresivno variabilne stroške

2.3.2.

Proporcionalno variabilni stroški

Sorazmerno spremenljivi ali proporcionalno variabilni stroški so tisti, ki kot celota naraščajo

premosorazmerno z obsegom poslovanja, v povprečju pa ostajajo vedno enaki

. Primer takih stroškov so stroški

funkcionalne amortizacije, stroški plač, vezanih neposredno na učinek, ipd

.

Obseg proiz.

Celotni variab.stro.

Povp. Variab. stro.

Q

CVS

PVS = (CVS/Q)

(kos)

(SIT)

(SIT)

0

0

-

100

3.000

30

200

6.000

30

300

9.000

30

400

12.000

30

500

15.000

30

7

2.3.3. Progresivno variabilni stroški

Progresivno variabilni stroški so tisti, ki kot celota in kot povprečje naraščajo hitreje kot obseg poslovanja.

Pojavijo se običajno takrat, ko se podjetje bliža mejam izrabe kapacitet.

Tedaj je morda potrebno obračunavati

nadure, povečajo se stroški plač, morda prihaja do slabšega izkoristka materiala, ipd.

Obseg proiz.

Cel. variab. stro.

Povp. variab. stro.

Q

CVS

PVS = (CVS/Q)

(kos)

(SIT)

(SIT)

0

0

-

100

2.500

25

200

6.000

30

300

10.500

35

400

18.000

45

500

29.000

58

2.3.4. Degresivno variabilni stroški

Degresivno variabilni stroški so tisti, ki kot celota in v povprečju naraščajo počasneje kot obseg poslovanja.

Praviloma je to ob spodnjih mejah izrabe kapacitet, ko se pojavljajo boljši izkoristki materiala, boljši izplen,

izboljšave, ki

varčujejo z materialom, energijo ali delom, skratka vse tisto, kar povečuje učinkovitost

variabilnega inputa.

Obseg proiz.

Cel. variab.stro.

Povp. variab. stro.

Q

CVS

PVS = (CVS/Q)

(kos)

(SIT)

(SIT)

0

0

-

100

6.000

60

8

CELOTNI PROPORCIONALNO VARIABILNI

STROŠKI

0

5.000

10.000

15.000

20.000

0

100

200

300

400

500

Količina outputa

S

t

r

o

š

k

i

CELOTNI PROGRESIVNO VARIABILNI STROŠKI

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

0

100

200

300

400

500

Količina outputa

S

t

r

o

š

k

i

POVPREČNI PROGRESIVNO VARIABILNI STROŠKI

0

10

20

30

40

50

60

70

0

100

200

300

400

Količina outputa

S

t

r

o

š

k

i

POVPREČNI PROPORCIONALNO VARIABILNI

STROŠKI

0

10

20

30

40

0

100

200

300

400

Količina outputa

S

t

r

o

š

k

i

200

8.400

42

300

10.500

35

400

12.000

30

500

13.000

26

600

13.500

22,5

700

13.900

20

800

14.100

18

2.3.5. Skupni variabilni stroški

V praksi se variabilni stroški pojavljajo seveda kot celota, kar pomeni, da nekateri kažejo značilnosti

proporcionalnih, drugi degresivnih, tretji pa progresivnih stroškov.

Obseg proiz.

Cel. variab. stro.

Povp. variab. stro.

Q

CVS

PVS = (CVS/Q)

(kos)

(SIT)

(SIT)

0

0

-

100

6.000

60

200

9.000

45

300

12.000

40

400

16.000

40

500

20.000

40

600

27.000

45

700

35.000

50

800

48.000

60

900

63.000

70

2.4. Skupni stroški

Da bi podjetje proizvedlo določen output, troši tako fiksne kot variabilne inpute. To pomeni, da so tudi stroški, ki

nastajajo, hkrati fiksni in variabilni.

Prikaz nekaj seštevkov stroškov:

9

CELOTNI DEGRESIVNO VARIABILNI STROŠKI

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

16.000

0

100

200

300

400

500

600

700

800

Količina outputa

S

t

r

o

š

k

i

POVPREČNI DEGRESIVNO VARIABILNI

STROŠKI

0

10

20

30

40

50

60

70

0

100

200

300

400

500

600

700

Količina outputa

S

t

r

o

š

k

i

CELOTNI SKUPNI VARIABILNI STROŠKI

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

Količina outputa

S

t

r

o

š

k

i

POVPREČNI SKUPNI VARIABILNI STROŠKI

0

10

20

30

40

50

60

70

80

0

100

200

300

400

500

600

700

800

Količina outputa

S

t

r

o

š

k

i

Q

CVS

FS

CS

PVS

PFS

PS

0

0

8000

8000

100

3000

8000

11000

30

80

110

200

6000

8000

14000

30

40

70

300

9000

8000

17000

30

27

57

400

12000

8000

20000

30

20

50

500

150000

8000

23000

30

16

46

3.

Praktični vidiki preučevanja stroškov

3.1. Pomen obvladovanja stroškov

Osnovno izhodišče za stroškovno analizo je

funkcijsko razmerje med stroški proizvodnje in stopnjo outputa v

določenem obdobju. Gibanje stroškov v podjetju je tako odvisno od značilnosti proizvodne funkcije in cene

inputov, ki jih troši podjetje za proizvodnjo danega outputa

.

Na splošno je mogoče reči, da za vsako poslovno situacijo velja pravilo, da mora podjetje:

♦

biti dolgoročno ponudnik z najnižjimi stroški

♦

imeti stroške s tendenco zniževanja

♦

imeti popolno sliko o stroških in dobičku za vsak izdelek (tržni segment) in za vse ključne stranke

♦

enako kot za dobiček biti pozorno tudi na denarne tokove in premoženjski izkaz.

Da bi lahko podjetje sprejemalo prave poslovne odločitve, morajo znati ugotoviti, kakšni so dejanski stroški in

jih tudi obvladovati.

4.

Analiza praga pokritja

4.1. Uporabnost analize

10

CELOTNI SKUPNI STROŠKI

0

4000

8000

12000

16000

20000

24000

0

100

200

300

400

500

Količina outputa

S

t

r

o

š

k

i

CVS

CFS

CS

POVPREČNI SKUPNI STROŠKI

0

20

40

60

80

100

120

0

100

200

300

400

500

Količina outputa

S

t

r

o

š

k

i

PVS

PFS

PS

Analiza praga pokritja je ena najstarejših metod, s katero dobimo začetno informacijo o uspešnosti

nameravane proizvodnje, prodaje določenega izdelka, poslovne aktivnosti in podobno.

Drugi izrazi v naši

literaturi so še prag rentabilnosti, prag ekonomičnosti ali spodnja kritična meja.

S to analizo raziskujemo medsebojno odvisnost med:

-prihodki podjetja

-stroški

-dobički

glede na različne ravni outputa. Temeljni cilj analize praga pokritja je ugotoviti učinke sprememb outputa in prodaje

na celotni prihodek, celotne stroške in seveda tudi na celotni dobiček. Gre za način razmišljanja »kaj – če«.

Prag pokritja je tisti obseg proizvodnje, pri kateri so celotni stroški enaki celotnim prihodkom. V tej točki ni niti

izgube, niti dobička, poslovni izid je ničen.

Upravljalcev v podjetju pa pogosto ne zanima, kdaj bodo prihodki enaki celotnim stroškom, temveč jih zanima tako

imenovani

prispevek za kritje

(PK).

Prispevek za kritje

je razlika med celotnimi prihodki in celotnimi

variabilnimi stroški.

PK = ND + CFS

PK = prispevek za kritje

ND = neto dobiček kot razlika med celotnimi prihodki in celotnimi stroški

CFS = celotni fiksni stroški

11

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

700.000

800.000

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

ŠT. PENZIONOV

P

R

I

H

O

D

K

I

I

N

S

T

R

I

Š

K

I

SKUPNI STROŠKI

SKUPNI PRIHODEK

4.2. Izračun praga pokritja

Primeri izračunov in simboli, ki jih uporabljamo pri izračunih:

Q

= količina outputa, merjena s številom enot

C

= prodajna cena za enoto outputa

CP

= C X Q = celotni prihodek

CFS

= celotni fiksni stroški

CVS

= celotni variabilni stroški

PVS

= povprečni variabilni stroški

PPK

= povprečni prispevek za kritje ali prispevek za kkritje na enoto

PK

= prispevek za kritje

Zapišimo najprej, da so celotni stroški:

CS = CFS + CVS = CFS + (Q x PVS)

PK

= CP – CVS = Q x PPK = celotni prispevek k dobičku

D

= CP – CS = celotni dobiček od prodaje Q enot

B

= količina outputa v točki pokritja

Q

B

= obseg prodaje

P

B

= prihodek od prodaje

%

B

= odstotek izrabe kapacitet v točki pokritja

Q

K

= kapaciteta opazovanega obrata

Kot smo že rekli, je prag pokritja tisti obseg poslovanja ali tudi tisti potrebni prihodek, kjer se celotni prihodki

izenačijo s celotnimi stroški.

CP = CS

C x Q

B

= CFS + CVS = CFS + (PVS x Q

B

)

Q

B

x (C – PVS) = CFS

CFS

CFS

Q

B

= C – PVS = PPK

Na ta način je zapisana osnovna logika modela praga pokritja. Z njim lahko prag pokritja izrazimo na tri različne

načine in sicer:

-kot število enot izdelkov, ki jih moramo prodati,

-kot potrebni prihodek od prodaje,

-kot odstotek izrabe kapacitet.

12

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

700.000

800.000

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

KOLIČINA

P

R

I

H

O

D

K

I

I

N

S

T

R

O

Š

K

I

CFS

CVS

CS

CP

Primer:

Podjetje proizvaja maksimalno 20.000 enot outputa na mesec. Teh 20.000 enot lahko prodamo po ceni 100 SIT.

Variabilni stroški so 20 SIT za enoto, celotni fiksni stroški pa 200.000 SIT.

a)

izračun potrebnih enot

CFS

200.000

200.000

Q

B

= C – PVS = 100 – 20 = 80 = 2.500 enot

Da bi dosegli prag pokritja, moramo torej prodati 2.500 enot izdelkov.

Preverimo naš izračun teko, da izračunamo celotne prihodke in celotne stroške pri prodaji 2.500 enot.

CP = C x Q

B

= 100 x 2.500 = 250.000 SIT

CS = CFS + CVS = CFS + (Q

B

x PVS) = 200.000 + (2.500 x 20) = 250.000 SIT

b)

izračun potrebnega prihodka za dosego praga pokritja

CFS

CFS

200.000

P

B

=

PVS

=

CVS

=

20

= 250.000 SIT

1

- C

1

- CP

1

- 100

Jasno je, da smo dobili enak rezultat kot pri prejšnjem izračunu!

c)

izračun izrabe kapacitet v pragu pokritja

Včasih nas zanima, kolikšna mora biti izraba kapacitet, da bi dosegli prag pokritja (%

B

). Da bi to lahko ugotovili,

moramo kapacitete izraziti s številom možnih enot, kar pomeni, da je Q

K

= 20.000 enot

Potrebno izrabo kapacitet za dosego praga pokritja izračunamo:

CFS

200.000

%

B

= (C – PVS) x Q

K

x 100 = (100 – 20) x 20.000 x 100 = 12,5%

Rezultat, ki smo ga dobili, nam pove, da podjetje dosega prag pokritja že pri 12,5 odstotni izrabi svojih zmogljivosti.

4.3.

Izračun ciljnega dobička

Običajno v podjetju nismo zadovoljni z dosego praga pokritja, ampak nas predvsem zanima, kdaj bomo dosegli

določen

ciljni dobiček.

Če hočemo izračunati ciljni dobiček, potem bomo prej opisano enačbo za izračun praga pokritja rahlo preuredili.

Podobno kot moramo pokriti vse fiksne stroške, bomo v tem primeru ustvarili toliko izdelkov ali izkoriščali

kapacitete do te mere, da bomo dosegli tudi ciljni dobiček.

a)

potrebna količina prodaje

CFS + D

CFS + D

13

Q

B

=(C – PVS) = PPK

b)

potrebni prihodek

CFS + D

P

B

=

PVS

1 -

C

c)

potrebni odstotek izrabe kapacitet

CFS + D

%

B

= (C-PVS) x Q

B

Če bi uporabili podatke iz prejšnjega primera in vzeli, da želimo ustvariti 50.000 SIT dobička, bi z izračunom

ugotovili, da se potreben obseg prodaje poveča na 3.125 enot, potrebni prihodek od prodaje na 312.500 SIT in

potrebni izkoristek kapacitet na 15,625%.

5.

Vprašanja in naloge

1.

Dopolnite tabelo in narišite grafe stroškovnih funkcij

Q

CVS

FS

CS

PVS

PFS

PS

0

0

8000

8000

-

-

-

100

5000

8000

13000

50

80,0

130

200

9000

8000

17000

45

40,0

85

300

12000

8000

20000

40

26,7

66,7

400

16000

8000

24000

40

20,0

60

500

20000

8000

28000

40

16,0

56

600

27000

8000

35000

45

13,3

58,3

700

35000

8000

43000

50

11,4

61,4

800

48000

8000

56000

60

10,0

70

900

63000

8000

71000

70

8,9

78,9

1000

90000

8000

98000

90

8,0

98

1100

132000

8000

140000

120

7,3

127,3

1200

180000

8000

188000

150

6,7

156,7

14

2.

Dopolnite naslednjo tabelo

Q

FS

CVS

CS

PFS

PVS

PS

MS

0

120

0

120

-

-

-

-

1

120

60

180

120

60

180

60

2

120

80

200

60

40

100

20

3

120

90

210

40

30

70

10

4

120

105

225

30

26,2

56.25

15

5

120

140

260

24

28

52

35

6

120

210

330

20

35

55,0

70,0

3.

Poslovni sistem proizvaja 100 kosov učinka BU, za katerega je načrtovano, da bo znašala poraba potrebnega

izdelovalnega materiala – desk 10m, poraba izdelovalnega dela pa 64 ur. Nabavna cena za 1m desk znaša 8.800

SIT, cenovna postavka za uro izdelovalnega dela pa 500 SIT. Drugi proizvajalni stroški znašajo 95.000 SIT,

stroški trženja 6.000 SIT in stroški splošnih služb 10.000 SIT. V poslovni sistem je vloženih 300.000 SIT

kapitala, pričakovana stopnja donosnosti kapitala pa 10 %.

Koliko bo znašala prodajna cena za kos učinka BU?

Obseg proizvodnje = 100 kosov

Material = 10m

Cena za material = 8.800 SIT

Delo = 64 ur

Cena za delo 500 SIT

Drugi proizvodni stroški = 95.000 SIT

Stroški trženja = 6.000 SIT

Stroški splošnih služb =10.000 SIT

Kapital = 300.000 SIT

Pričakovana stopnja donosnosti kapitala =10%

Prodajna cena

=

8.800 SIT x 10 m = 88.000 SIT

500 SIT x 64 ur

= 32.000 SIT

120.000 SIT Neposredni stroški ( materialni stroški + stroški dela)

Drugi proiz. str. = 95.000 SIT

Stroški trženja = 6.000 SIT

Stroški spl. služb

= 10.000 SIT

111.000 SIT Posredni stroški (stroški izdelave + stroški trženja + stroški splošnih služb)

15

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

80000

90000

100000

110000

120000

130000

140000

150000

160000

170000

180000

190000

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

1100

1200

KOLIČINA

S

T

R

O

Š

K

I

CVS

FS

CS

PS

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

1100

KOLIČINA

S

T

R

O

Š

K

I

PVS

PFS

PS

+ 120.000 SIT

Neposredni stroški ( materialni stroški + stroški dela)

231.000 SIT Lastna cena

231.000 SIT/100 k.= 2.310 SIT Lastna cena/kos

Kapital = 300.000 SIT

Pričak. st. don.

= 10 %

30.000 SIT

30.000 SIT/100 k.= 300 SIT Dobiček za kos

+ 2.310 SIT

Lastna cena za kos

2.610 SIT

Prodajna cena za kos

4. Koliko bi morala znašati prodajna cena za kos učinka BU, če bi znašal obseg proizvodnje učinka BU le 80 kosov,

če so drugi proizvajalni stroški, stroški trženja in stroški splošnih služb stalni stroški, predračunani dobiček pa

nespremenjen ?

Obseg proizvodnje = 80 kosov

Material = 8 m

Cena za material = 8.800 SIT

Delo = 51,2 ur

Cena za delo 500 SIT

Drugi proizvodni stroški = 95.000 SIT

Stroški trženja = 6.000 SIT

Stroški splošnih služb =10.000 SIT

Kapital = 300.000 SIT

Pričakovana stopnja donosnosti kapitala =10%

Prodajna cena

=

8.800 SIT x 8 m = 70.400 SIT

500 SIT x 51,2 ur

= 25.600 SIT

96.000 SIT Neposredni stroški ( materialni stroški + stroški dela)

Drugi proiz. str. = 95.000 SIT

Stroški trženja = 6.000 SIT

Stroški spl. služb =

10.000 SIT

111.000 SIT Posredni stroški (stroški izdelave + stroški trženja + stroški splošnih služb)

+ 96.000 SIT

Neposredni stroški ( materialni stroški + stroški dela)

207.000 SIT Lastna cena

207.000 SIT/80 k.= 2.587,5 SIT Lastna cena/kos

Kapital = 300.000 SIT

Pričak. st. don.

= 10 %

30.000 SIT

30.000 SIT/80 k. = 375 SIT Dobiček za kos

+ 2.587,5 SIT

Lastna cena za kos

2.962,5 SIT

Prodajna cena za kos

5.

V čem je razlika med neomajno stalnimi in omejeno stalnimi stroški ? Navedi primere iz konkretnega

podjetja !

Neomejeno stalni stroški ostajajo kot celota vedno enaki, omejeno stalni pa se ob spremembi

obsega proizvodnje, ki jo je možno realizirati le s povečanjem opreme, povečajo zaradi povečane

amortizacije. Primer neomejeno stalnih stroškov so stroški amortizacije, različne vrste najemnin

16

zavarovalne premije.... Primeri omejenih stroškov so novi poslovni prostori, amortizacija....

6.

V čem je razlika med stalnimi in spremenljivimi stroški ? Navedi primere iz konkretnega podjetja !

Stalni stroški so v času odvijanja proizvodnje oziroma poslovnega procesa enaki, spremenljivi pa se

spreminjajo glede na obseg proizvodnje. Spreminjajo pa se sorazmerno, napredujoče ali padajoče.

Primer stalnih stroškov je amortizacija, ogrevanje,razsvetljava, zavarovalnine, investicijsko vzdrževanje,

plače vodilnih delavcev; spremenljivih pa surovine, material, energija, OD delavcev

7.

V čem je razlika med sorazmernimi, napredujočimi in nazadujočimi stroški ? Navedi primere iz konkretnega

podjetja !

Sorazmerno spremenljivi stroški se ob spremembi obsega poslovanja gibljejo tako kot proizvodnja –

enakomerno (stroški funkcionalne amortizacije, stroški plač, ki so vezani na učinek).

Napredujoči spremenljivi stroški rastejo hitreje kot raste obseg poslovanja (nadure, slabše izk. mat.)

Nazadujoči spremenljivi stroški rastejo počasneje kot raste obseg proizvodnje (varčevanje).

8.

Ali na opredeljevanje spremenljivih in stalnih stroškov vplivajo cene in njihovo spreminjanje ?

Stroške opredeljujemo glede na obseg proizvodnje, na opredelitev ne vpliva cena; cena vpliva na višino

stroškov.

9.

Kako imenujemo tiste stroške, ki so v celotnem podjetju v danem razdobju nespremenjeni, čeprav spreminjamo

obseg tedanje dejavnosti ?

Neomejeno stalni (absolutno fiksni) stroški

.

10.

Kako imenujemo tiste stroške, ki se v določenem razdobju zmanjšujejo, kadar zmanjšujemo tedanji obseg

proizvodnje ?

Sorazmerno variabilni ( spremenljivi)stroški.

11.

Kako imenujemo tiste stroške, ki ostanejo na količinsko enoto poslovnega učinka nespremenjeni, čeprav

spreminjamo obseg proizvodnje ?

Povprečni sorazmerno variabilni (proporcionalno variabilni) stroški

12.

Stalni fiksni stroški v poslovnem sistemu so tisti, ki se :

a)

Stalno pojavljajo dokler posluje

b)

Pojavljajo v nespremenjenih zneskih, na katere ne vpliva sprememba cen

c)

Na količinsko enoto proizvoda pojavljajo vedno v enakem znesku, čeprav se spreminja obseg dejavnosti

d)

V celotnem znesku v razdobju ob predpostavki, da se cene ne spreminjajo, pojavljajo neodvisno od

tedanjega obsega dejavnosti.

13.

Spremenljivi variabilni stroški v poslovnem sistemu so tisti, ki se

a)

Spreminjajo ob vsaki spremembi cen

b)

Spreminjajo v celotnem znesku, kadar se spreminja obseg dejavnosti, čeprav se cena ne spreminja

c)

Spreminjajo v znesku, ki odpade na količinsko enoto

14.

Sorazmerni proporcionalni stroški v poslovnem sistemu so tisti, ki so

a)

Na količinsko enoto vedno enaki ne glede na gibanje obsega dejavnosti, če se cena ne spreminja

b)

Na količinsko enoto povečani v enakem sorazmerju kot cene porabljenih surovin

c)

V celotnem znesku sorazmerni z obsegom dejavnosti, če se cene ne spreminjajo

15.

Če poslovni sistem preneha s poslovanjem

a)

Pri njem ni več stroškov

b)

Pri njem ni več spremenljivih stroškov

c)

Pri njem ni več stalnih stroškov

16.

Primeri spremenljivih stroškov

a)

Stroški kurjave, plača vodje izmene

b)

Amortizacija

17

c)

Neposredni stroški materiala

d)

Davki od dobička

17.

Primeri stalnih stroškov so

a)

Stroški pri proizvodnji neposredno porabljenega materiala

b)

Stroški najemnin in zavarovalnih premij za osnovna sredstva

c)

Amortizacija

d)

Dividende

18.

Nekatere vrste stroškov imajo deloma stalen deloma spremenljiv značaj

a)

Stroški porabljene elektrike

b)

Stroški plač

c)

Amortizacija

d)

Neposredni stroški materiala

19.

Če se poveča izraba obstoječih zmogljivosti, se ustrezni stalni stroški ne spremenijo ?

a)

Odgovor je pravilen

b)

Odgovor je napačen

20.

Če se povečajo obstoječe zmogljivosti se ustrezni stalni stroški povečajo

a)

Odgovor je pravilen

b)

Odgovor je napačen

21.

Če se poveča obseg dejavnosti pri drugih nespremenjenih okoliščinah, se poveča odstotek spremenljivih

stroškov v celotnem znesku stroškov

a)

Odgovor je pravilen

b)

Odgovor je napačen

22.

Če se poveča obseg dejavnosti pri drugih nespremenjenih okoliščinah, se pri količinski enoti poslovnega učinka

poveča odstotek spremenljivih stroškov v celotnem znesku stroškov

a)

Odgovor je pravilen

b) Odgovor je napačen

23.

Lastna cena količinske enote poslovnega učinka se pri povečanem obsegu dejavnosti

a)

ne spremeni, če se ne spremenijo cene porabljenih surovin

b)

zmanjša v vsakem primeru

c)

zmanjša, če se v poslovnem sistemu kot celoti ne spremenijo stalni stroški

d)

poveča, če se poslovni sistem poveča tudi svoje zmogljivosti, a to povečanje slabo izrabi

24.

Poslovni sistem ima 500.000 SIT celotnih stalnih stroškov. Poslovni sistem ne prodaja in ne proizvaja ! Kolikšen

bo poslovni izid ?

Poslovni sistem ima 500.000 SIT izgube.

25.

Poslovni sistem iz 24. Naloge je izvedel 1.000 kosov učinkov in jih prodal po 1.000 SIT za kos. Izračunaj

kritično točko gospodarnosti in kritično količino!

FS = 500.000 SIT

PC = 1.000 SIT

Q = 1.000 kos

P

B

=

Q

B

=

CP = CS

PC x Q = CFS + (PVS x Q)

1500 x 1000 = 500.000 + (PVS x 1000)

500.000

PVS = 1.000

18

PVS = 500 SIT

CFS

500.000

P

B

=

PVS

= =

500

=

1 000.000 SIT

1

- PC

1

– 1000

CFS

500.000

500.000

Q

B

= PC – PVS =1000 – 500 = 500 =

1.000 enot

26.

Poslovni sistem ima 1.000 SIT sorazmerno spremenljivih stroškov na enoto učinka. Prodajna cena za kos je

1.500 SIT. Poslovni sistem je proizvedel in prodal 1.000 kosov učinkov. Izračunaj kritično točko gospodarnosti

in kritično količino!

PVS = 1.000 SIT

PC = 1.500 SIT

Q = 1.000 kos

P

B

=

Q

B

=

CP = CS

PC x Q = CFS + (PVS x Q)

1500 x 1000 = CFS + (1500 x 1000)

CFS = 1 500.000 – 1 000.000

CFS = 500.000 SIT

CFS

500.000

P

B

=

PVS

=

1000

=

1 500.000 SIT

1

- PC

1

– 1500

CFS

500.000

500.000

Q

B

= PC – PVS =1500 – 1000 = 500 =

1.000 enot

27.

Poslovni sistem ima letno 500.000 SIT stalnih stroškov, sorazmerno spremenljivi stroški na enoto učinka

znašajo 1.000 SIT, prodajna cena za kos je 1.500 SIT. Poslovni sistem je proizvedel in prodal:

a)

1.000 kosov

b)

1.500 kosov

Izračunaj kritično točko gospodarnosti, kritično količino in stopnjo varnostne razlike!

a) Q = 1.000 kos

PVS = 1.000 SIT

FS =500.000 SIT

PC = 1.500 SIT

P

B

=

Q

B

=

%

B

=

CFS

500.000

P

B

=

PVS

=

1000

=

1 500.000 SIT

1

- PC

1

– 1500

CFS

500.000

500.000

19

Q

B

= PC – PVS =1500 – 1000 = 500 =

1.000 enot

Preverimo naš izračun tako, da izračunamo celotne prihodke in celotne stroške pri prodaji 1.000 enot.

CP = PC x Q

B

= 1500 x 1.000 = 1 500.000 SIT

CS = CFS + CVS = CFS + (Q

B

x PVS) = 500.000 + (1.000 x 1000) = 1 500.000 SIT

CP = CS

CFS

500.000

%

B

= (PC – PVS) x Q

K

x 100 = (1500 – 1000) x 1.000 x 100 =

100%

b) Q = 1.500 kos

PVS = 1.000 SIT

FS =500.000 SIT

PC = 1.500 SIT

P

B

=

Q

B

=

%

B

=

CFS

500.000

P

B

=

PVS

=

1000

=

1 500.000 SIT

1

- PC 1 – 1500

CFS

500.000

500.000

Q

B

= PC – PVS =1500 – 1000 = 500 =

1.000 enot

CFS

500.000

%

B

= (PC – PVS) x Q

K

x 100 = (1500 – 1000) x 1.500 x 100 =

66,66%

28.

Poslovni sistem prodaja učinek M po 120 SIT za kos. Sorazmerno spremenljivi stroški za proizvodnjo enega

učinka M so 90 SIT. Celotni stroški znašajo 30.000 SIT, predračunani dobiček pa 10.000 SIT.

Izračunaj:

a)

Pri katerem prihodku od poslovanja doseže poslovni sistem kritično točko gospodarnosti in pri katerem

prihodku predračunani dobiček?

b)

Kolikšna je kritična količina prodaje, pri kateri doseže poslovni sistem kritično točko gospodarnosti in pri kateri

količini prodaje predračunani dobiček?

c)

Kolikšna je stopnja varnostne razlike pri proizvodnji in prodaji 1.334 enot?

d)

Kolikšne spremembe utegnejo nastati, če se pri drugih nespremenjenih okoliščinah spremenijo spremenljivi

stroški na enoto učinka na 100 SIT (na 80 SIT)?

PC = 120 SIT

PVS = 90 SIT

CFS = 30.000 SIT

Ocenjeni DOBIČEK = 10.000 SIT

P

B

=

P

B(DOB)

=

Q

B

=

Q

B(DOB)

=

%

B

=

d)

CFS

30.000

P

B

=

PVS

=

90

=

120.000 SIT

20

1

- PC

1

- 120

CFS + D

30.000+10.000

P

B

=

PVS

=

90

=

160.000 SIT

1 –

PC

1

– 120

b)

CFS

30.000

30.000

Q

B

= (PC – PVS) = 120 – 90 = 30 =

1.000 enot

CFS + D

CFS + D

40.000

Q

B

=(PC – PVS) = PPK = 30 =

1.334 enot

c)

CFS + D

CFS + D

40.000

%

B

=(PC – PVS)x Q

B

x 100 = PPK x Q

B

x 100 = 30 x 1334 x 100 =

75 %

PVS = 80 SIT

CFS

30.000

P

B

=

PVS

=

80

=

90.00 SIT

1

- PC

1

– 120

CFS + D

30.000+10.000

P

B(dob)

=

PVS

=

80

=

120.000 SIT

1 –

PC

1

– 120

CFS

30.000

30.000

Q

B

= (PC – PVS) = 120 – 80 = 40 =

750 enot

CFS + D

CFS + D

40.000

Q

B

(dob)

= (PC – PVS) = PPK = 40 =

1.000 enot

CFS + D

CFS + D

40.000

%

B

= (PC – PVS)x Q

B

x 100 = PPK x Q

B

x 100 = 20 x 2000 x 100 =

100 %

29.

Poslovni sistem je imel s prodajo svojih učinkov 600.000 SIT prihodka pri 30.000 SIT celotnih stalnih stroškov

in 300.000 SIT celotnih spremenljivih stroškov. Prodajna cena za enoto učinka je 20 SIT.

a)

Pri katerem prihodku doseže poslovni sistem kritično točko gospodarnosti?

b)

Kolikšna je kritična količina prodaje?

c)

Za koliko bi morali ob ostalih nespremenjenih količinah znižati stalne stroške, da poslovni sistem že pri

proizvodnji in prodaji 2.500 kosov svojih učinkov ne bi imel izgube?

d)

Kolikšne spremembe utegnejo nastati, če se pri drugih nespremenjenih okoliščinah spremenijo celotni stalni

stroški na 36.000 SIT (25.000 SIT)?

PC = 20 SIT

CVS = 90 SIT

CFS = 30.000 SIT

CP = 600.000 SIT

a)

CP = Q x PC

600.000

Q = 20

Q = 30 000 enot

CVS

21

PVS = Q

PVS = 10 SIT

CFS

500.000

P

B

=

PVS

= =

10

=

60.000 SIT

1

- PC

1

– 20

b)

CFS

500.000

500.000

Q

B

= PC – PVS = 20 – 10 = 10 =

3.000 enot

c)

PPK

= PC – PVS = 10 SIT

PP = CP – CVS = Q x PPK = 250.000 SIT

CFS = 30.000 SIT

--PP = 25.000 SIT

500 SIT

d) CFS = 36 000 SIT

CFS

36.000

P

B

=

PVS

= =

10

=

72.000 SIT

1

- PC

1

– 20

CFS

36.000

36.000

Q

B

= PC – PVS = 20 – 10 = 10 =

3.600 eno

CFS = 25 000 SIT

CFS

25.000

P

B

=

PVS

= =

10

=

50.000 SIT

1

- PC

1

– 20

CFS

36.000

25.000

Q

B

= PC – PVS = 20 – 10 = 10 =

2.500 enot

30.

Proizvodne zmogljivosti poslovnega sistema znašajo 10.000 kosov učinka A. Sorazmerno spremenljivi stroški

za enoto učinka znašajo 40 SIT, celotni stalni stroški pa 200.000 SIT. Prodajna cena za enoto učinka A je 80

SIT.

Izračunaj:

a)

Kolikšna je kritična količina prodaje?

b)

Pri kolikšnem prihodku od poslovanja doseže poslovni sistem kritično točko gospodarnosti?

c)

Kolikšna je stopnja varnostne razlike, če poslovni sistem izkoristi celotno zmogljivost in vse učinke A proda?

d)

Kolikšne spremembe utegnejo nastati, če se pri drugih nespremenjenih okoliščinah spremeni prodajna cena za

kos na 90 SIT (70 SIT)?

PC = 80 SIT

PVS = 40 SIT

CFS = 200.000 SIT

Q = 10.000 kos

P

B

=

Q

B

=

%

B

=

D = CP - CS

22